Kaj je sivka? 

Sivka je rod okoli 40 vrst rastlin, ki jih najdemo po vsem Sredozemlju, Severni Afriki in vse do zahodne Indije.

Sivka je majhen zimzeleni grm s sivo-zelenimi, podolgovatimi in ozkimi listi.

Vijolični cvetovi so redko razporejeni na vrhovih dolgih golih pecljev, plod pa je droben in v obliki oreščka.

Sivka je zaradi dišečih listov in privlačnih cvetov pogosta izbira na vrtovih, gojijo pa jo tudi plantažno, najpogosteje za pridelavo eteričnih olj.

Pri nas so jo včasih gojili le v obalnih območjih, danes pa jo intenzivno gojijo tudi na celini.

Celotno ponudbo sivke si lahko ogledate tukaj.

Za kaj uporabljamo sivko?

Sivko pridelujejo predvsem za proizvodnjo eteričnega olja, ki se uporablja kot dodatek v različnih kozmetičnih izdelkih (parfumi, mila itd.), pri proizvodnji detergentov itd.

Verjame se, da ima sivkino olje antiseptične in protivnetne lastnosti ter lahko pomaga pri manjših opeklinah in pikih žuželk.

Poleg tega se sivka uporablja pri proizvodnji čajev, za aromatiziranje pijač, sladkarij, v kulinariki (zlasti Lavandula latifolia) in v številnih izdelkih v zeliščni medicini.

Prav tako se sivka uporablja v svežih in posušenih cvetličnih aranžmajih.

Sivka se pogosto uporablja v aromaterapiji, za pomoč pri anksioznosti, depresiji in utrujenosti, stresu, nespečnosti, demenci itd.

Velika korist sivke je, da deluje kot naravni repelent žuželk in dejansko odganja komarje, molje, bolhe in muhe.

Posušeni cvetovi sivke, ki jih pustimo v omari, dajejo oblačilom prijeten vonj in odganjajo molje.

Še ena prednost sivke je, da privlači čebele, kar izboljša opraševanje plodonosnih rastlin.

Vrste sivke

V “družini” sivk je veliko različnih vrst in podvrst.

Mnoge od njih, čeprav sorodne, so malo podobne sivki, ki jo poznamo in jo imamo radi.

Prava sivka – Lavandula angustifolia

Verjetno najbolj znana sivka, imenujemo jo tudi angleška sivka ali ozkolistna sivka.

Oblikuje kompakten, “urejen” grm z obilico cvetov.

Običajno zraste do 50-60 cm v višino in 60-75 cm v širino.

Ta vrsta sivke je primernejša za hladnejše predele in najbolje uspeva na sončni legi in dobro odcednih tleh.

Cvetovi so izjemno dišeči, cvetenje pa traja od sredine pomladi do zgodnjega poletja.

Na vrtu jo najpogosteje sadimo kot nizko živo mejo ali v lončke, žardinjere itd..

Pravo sivko si lahko ogledate v naši ponudbi tukaj.

Lavandin – Lavandula x intermedia

Lavandin je hibrid, ustvarjen s križanjem Lavandule angustifolia (prava sivka) in Lavandule latifolia (portugalska sivka).

Lavandin je idealna kombinacija odpornosti na mraz prave sivke (odpornost na temperature do -29 °C) ter odpornosti na sušo in visoke temperature portugalske sivke.

Lavandin ima zelo dišeče cvetove, ki variirajo od temno vijoličnih do belih.

Cveti od sredine do poznega poletja.

Zraste lahko do 120 cm, cvetna stebla pa so precej dolga, do 90 cm.

Lavandin je čudovit cvetlični dodatek vsakemu vrtu in je odlična izbira za sajenje kot posamezna rastlina, zaradi svoje višine pa je še posebej primeren za sajenje v žive meje.

Lavandine si lahko ogledate v naši ponudbi tukaj.

Španska sivka – Lavandula stoechas

Španska sivka (Lavandula stoechas), imenovana tudi metuljasta sivka, izvira iz Sredozemlja in Severne Afrike.

Ima velike, debele cvetne klase, na vrhu vitkih stebel.

Pisani listi (pogosto jih primerjajo z zajčjimi ušesi) štrlijo iz vrha cvetnega klasa.

Srebrni listi so zelo aromatični, zato je dobra izbira za eterična olja ali potpourri.

Španska sivka precej dobro prenaša vlago v tleh, vendar je manj odporna na nizke temperature (prenaša temperature do -15 °C).

Ta sivka obilno cveti od sredine pomladi do poznega poletja.

Velja za pol-zimzeleno vrsto, saj v milejših zimah njeni listi ne odpadejo.

Običajno zraste do 90 cm v širino in višino.

Zaradi čudovitih cvetov vizualno obogati prostor, še posebej, ko je posajeno veliko število primerkov, npr. v gredice.

Odlična je tudi za gojenje v lončkih, žardinjerah itd..

Špansko sivko si lahko ogledate v naši ponudbi tukaj.

Francoska sivka – Lavandula dentata

Francoska sivka je “nežnejša” vrsta sivke, s svetlo modrimi cvetovi.

Zaradi oblike cvetov jo imenujejo tudi sivka z resicami.

Francoska sivka ni tako dišeča kot druge sivke.

Ta vrsta sivke cveti najdlje, od zgodnjega poletja do sredine jeseni.

Odgovarja ji sajenje na sončnem mestu.

Običajno zraste do 0,5–1 m v višino in širino.

Portugalska sivka – Lavandula latifolia

Znana tudi kot širokolistna ali koničasta sivka.

Njen vonj je bolj intenziven in ostrejši od angleške sivke.

Običajno se uporablja za pripravo jedi ali kot dodatek pijačam.

Intenzivno cveti od pozne pomladi do poznega poletja.

Portugalska sivka zaradi močnega vonja cvetov privablja številne metulje in čebele.

Sajenje sivke

Idealna izbira za sajenje sivke je sončno mesto z vsaj šestimi urami sonca na dan, vendar bo sivka dobro uspevala tudi v polsenci.

Zaželeno je tudi dobro kroženje zraka.

Sivka je najbolj primerna za dobro odcedna, zračna tla.

Glinena in težka tla niso najboljša izbira za gojenje sivke.

Sivka odlično uspeva tudi v lončkih, žardinjerah itd.

Vzdrževanje sivke

Po prvem letu, torej po ukoreninjenju grma, sivka odlično prenaša sušo. 

Pogosto in obilno zalivanje ni zaželeno, pri daljših sušnih obdobjih pa je zalivanje potrebno.

V lončkih posajeno sivko je treba redno zalivati.

Obrezovanje sivke 

Sivko obrezujemo drugo leto po sajenju.

Najboljši čas za obrezovanje sivke je pomlad in pozno poletje.

Priporočljivo je, da naredite dve obrezovanji na leto:

• spomladi močnejše obrezovanje, torej oblikovanje grma
• poleti t.i. “striženje” po cvetenju 

Z močnejšim spomladanskim obrezovanjem, potem ko mine nevarnost pozebe, se grm skrajša za dve tretjini.

Ob drugem obrezovanju, pozno poleti, po cvetenju, s škarjami za živo mejo skrajšamo vse cvetne poganjke za približno tretjino, da odstranimo vse odcvetele cvetove.

Sivka – dobra izbira za vsak vrt

Gojite sivko na svojem vrtu in nagrajeni boste z obilico vonjev in mediteranskim vzdušjem.

Celotno ponudbo sivke si lahko ogledate tukaj.

Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni strani.